Kaj je ekološko kmetovanje

Ekološko kmetijstvo je oblika in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen v slovenskem kmetijskem prostoru. Slovenija ima pestre naravne danosti: od različnih tipov pokrajin, bogate krajinske členitve, do velikega deleža gorsko višinskih kmetij in drugih območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Bogate naravne danosti naše dežele so odlična priložnost in možnost, da se pospešuje razvoj ekološkega kmetovanja, saj slednje prispeva k:

  • zagotavljanju javnih dobrin,
  • ohranjanju kulturne kmetijske krajine,
  • ohranjanju oz. izboljšanju biotske raznovrstnosti,
  • varstvu virov pitne vode,
  • trajnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri,
  • varovanju celotnega okolja.

Prednosti ekološkega kmetovanja

V ekološkem kmetijstvu se dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali ter na ta način sledenje naravnim metodam in kroženju snovi v naravi. V ekološkem kmetovanju se nepretrgano in transparentno izvaja nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oz. živil »od njive do krožnika«, kar potrošnikom zagotavlja varnost kupljenih ekoloških pridelkov in izdelkov. Ekološko kmetovanje je tudi sinonim za visoko kakovostno in varno hrano, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov.

Pri tem načinu kmetovanja je prepovedana uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti pri tem načinu kmetovanja prepovedana, zato praktično ni pričakovati ostankov teh snovi v pridelkih ali živilih.

Označevanje

Pri označevanju kmetijskih pridelkov oz. živil je obvezna, poleg uradne označbe in zaščitnega znaka, tudi uporaba evropskega logotipa. Kmetijski pridelki oz. živila so lahko dodatno označeni z nacionalnim zaščitnim znakom v skladu s predpisom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oz. živil.

Poleg uradne označbe, zaščitnega znaka in evropskega logotipa so lahko kmetijski pridelki in živila označeni tudi z dodatnimi blagovnimi znamkami, kot na primer: Biodar, Demeter itd.

Vloga za dovoljenje za uporabo uradne označbe oz. zaščitnega znaka se vloži na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

(vir: povzeto po MKGP)